Zadnje jesenske dni triatlonci navadno prenehamo z aktivnim treniranjem, prične se obdobje počitka oz. regeneracijsko aktivnega počitka. Težko je določiti, koliko časa naj ta počitek traja, je pa dobrodošlo da dovolimo telesu, da se po intenzivnih tekmovalnih naporih opomore in obnovi.

Sam sem v zadnji sezoni ta počitek skrajšal na minimum, trajal je le 10 dni in že v začetku decembra sem začel s tekaškimi treningi, fitnesom in vožnjo na spinerju. Plavati pa sem pričel zadnje dni decembra. Ker so bili treningi dokaj intenzivni, telo pa se ni uspelo regenerirati, sem imel težave z išijasom in desnim meniskusom vse do toplih spomladanskih dni, ko sva z maserjem Franjom Kovačičem ponovno vzpostavila ravnovesje v telesu.

Zato sem v letošnjem letu “obrnil ploščo.” Počitek sem podaljšal, prenehal jemati vitamine in BCAA ter življenje za nekaj tednov spravil na tir športno neaktivnega moškega. Pa spet nisem zadel. Poleg tega da se je za nekaj kilogramov povečala moja teža, se je spremenil tudi moj metabolizem, v zadnjih dneh pa me je zadela še bolezen, zaradi katere sem že nekaj dni na bolniški.

...

Kaj je torej pravilno? Ocenjujem da je mesec dni počitka preveč, saj pride do izgube splošne bazične pripravljenosti, ki je ne moremo nadoknaditi v kratkem obdobju. Počitek naj traja največ 14 dni, temu pa naj sledi prehodno obdobje, v katerem vadimo z zmanjšano intenzivnostjo in količino. V vadbo pa dodamo še druge športe, kot so hoja v hrib, rolanje, gorsko kolesarjenje, tek na smučeh ipd. Kljub zmanjšanju količine in intenzivnosti bomo ohranili bazično pripravljenost.

To ''prehodno obdobje'' naj traja do 6 tednov. In še nekaj. Ves ta čas naj vam bo trening v užitek, opazujte naravo, pogovarjajte se s partnerjem, kolesarski števec in merilec srčnega utripa pa pustite doma. Izogibajte se treningom hitrosti, lahko pa naredite kakšen trening moči (tek v hrib) ali vzdržljivosti (dolgo aerobno kolesarjenje gor in dol). Pomembno je, da iz tega obdobja treninga pridete sveži, spočiti in pripravljeni na nove napore, katerim boste podvrženi naslednjih osem ali devet mesecev.

...

Po prehodnem obdobju pričnemo z bazičnim treningom. V tej fazi treninga že povečujemo obseg treninga, intenzivnost pa v večini vadbenih enot, še obdržimo na nizki ravni. Sam pa v tem obdobju že prakticiram hitre treninge, vsaj enkrat na teden. Ne smemo namreč popolnoma zanemariti hitrih mišičnih tkiv, ki jih bomo že čez nekaj mesecev močno potrebovali. Je pa zgrešeno mnenje, da je treba preko cele zime na visoki ravni vzdrževati tudi anaerobni sistem. Osnovni cilj je gradnja aerobne baze, ki bo temelj vaše tekmovalne sezone.

Vsak bazični cikel boste že delili na štiri enote (tedne) in vsak teden boste nekoliko povečali obseg treninga ter dodali novo obliko treninga, v način vadbe. Vadbene enote podaljšujte, vključite vanje krajši intervalni trening, naslednji teden trening tempa, vsak teden pa naj bo zraven tudi trening moči. Intenzivnost je še nizka, maksimalna tedenska obremenitev pa se že približuje desetim uram. Ker gre za cikel prve tri tedne povečujemo količino treninga, zadnji teden pa močno spustimo (6 – 8 – 10 – 5).

Naslednje 4 tedne bo trening postal že bolj specifičen, začeli bomo delati na tehniki, predvsem pri plavanju. Pomembno je namreč, da pred prvimi napornimi treningi ponovno osvojimo učinkovitost plavalnega zavesljaja, uravnovesimo telo v vodi, nedvomno pa nam je iz spomina ušla tudi pravilna tehnika vrtenja pedal koraka pri teku. Bo pa trening, glede na zunanje mrzle temperature še vedno usmerjen na notranje prostore.

...

Faza bazičnega treninga zame pomeni tudi vključevanje treninga moči. Ker je januar premrzel za kolesarjenje, veliko tečem v klanec gor in dol, z vmesnimi počitki . Trening moči je zelo stresen za telo, zato naslednji dan navadno naredim regeneracijski trening, nikako pa ne treninga hitrosti. Treningov moči, po končanio bazični fazi še ni konec, pač pa se, zaradi prijaznejšega vremena, spremenijo v specifične treninge moči, ki jih izvajam v glavnem na kolesu. Primeri takšnih treningov; kolesarjenje s težkimi prenosi v klanec, tempo vožnja v rahel klanec (do 5%), s ponovitvami, na krajši razdalji (2.5km), plavanje z lopaticami…

Fazi bazičnega treninga sledi faza splošne pripravljenosti, nadalje faza specifičnih priprav na tekmovanja. Zaključimo lahko, da pravzaprav sploh ne obstaja neka ''mrtva sezona'', v kateri atleti sploh ne trenirajo. Če ste eden izmed atletov, ki trenirate samo v tekmovalni sezoni, ste najbrž opazili (če ne še boste) slabši napredek iz sezone v sezono, stagniranje ali celo slabšanje rezultatov. Namesto, da bi gradili na bazi prejšnje sezone, skušate priti na enak nivo vsako leto.

...

...