|
KAJ MORA IRONMAN VEDETI O SVOJI KRVI IN PREHRAMBENIH DODATKIH
Vsak vzdržljivostni športnik bi moral poznati vsaj osnovne podatke svoje krvne slike. Nisem medicinec, zato se ne bom spuščal v podrobnosti, niti poskušal biti preveč pameten, želim pa vas opozoriti, da slabo počutje in utrujenost ne izvirata vedno iz pretreniranosti, ampak včasih tudi iz slabe krvne slike. 
Pomanjkanje železa in feritina, nizka vsebnost hemoglobina in nizek hematokrit so znaki za alarm, ki lahko, če jih ne upoštevamo, povzročijo tudi zlom (beri: nastop bolezni) ali pa vsaj slab nastop.
Sam si v specializiranih laboratorijih dam pregledati kri vsaj dvakrat letno, navadno pred večjimi tekmovanji. Stalna utrujenost in popoldanska zaspanost, ki sta me spremljali zadnje dni, nista pa bili vzrok pretreniranosti, sta me v laboratorij napotili tudi prve dni avgusta. Hematološke in biokemijske preiskave krvi so pokazale, da je bil moj strah upravičen. Naj razložim:
· Eritrociti (ref.vrednosti 4,2-6,3) so prenašalci kisika po celicah. Kisik se v pljučih veže na hemoglobin ter prenaša po vsem telesu. Želeno = vsaj 5.
· Hemoglobin (120-180) je znanilec stanja naše krvi. Je beljakovina v eritrocitu, na katero se vežejo atomi kisika. Vrednost pod 130 h/l pri športniku pomeni slabokrvnost, oz. zmanjšano možnost prenosa kisika po celicah s krvjo. Želeno = vsaj 145.
· Serumsko železo (10,7-28,6) je glavna sestavina hemoglobina, pomanjkanje pa se najpogosteje pojavlja zaradi pretreniranosti in izgubljanja krvi, pa tudi čezmernega uživanja alkohola. Želeno = vsaj 15.
· Hematokrit (0,37-0,54) pomeni razmerje med eritrociti in vol.krvi. Želja vsakega športnika je hematokrit nad 0,50, pogosto tudi z nedovoljenimi pripomočki.
· Feritin (30-400) je pomemben za športnike, preiskavo narede v okviru imunološkega testiranja krvi. Večja vrednost pomeni večji pretok kisika skozi kri in posledično večjo vzdržljivost športnika. Želeno = vsaj 60.
· Kreatinin (44-97) je presnovni produkt mišičnega kreatina. Večja vsebnost od dovoljene kaže na mišično utrujenost – pretreniranost.
· Magnezij (0,7-1,1) preprečuje krče, sploh v vročini in ob daljšem anaerobnem naporu. Želeno = 0,9.
Moje vrednosti ob zadnjem pregledu pa so bile: eritrociti 4.9, hemoglobin 130, S-železo 11.5, hematokrit 0.42, feritin 48.08, kreatinin 94 in magnezij 0,90. Nekje na meji torej in daleč od tistega kar smo, žal prepogosto, poslušali med »kolesarsko dirko vseh dirk.«
Kasnejši izgovori za povečan hematokrit so pri športnikih, ki jih ujamejo najpogosteje; priprave in bivanje na višini, višinska hiša in naravno povečanje, le redko pa kdo prizna uživanje sintetičnih sestavin ali menjavo krvi, česar so bili na mojo veliko žalost obdolženi tudi Čeplakova, Vinokurov in Kašečkin.
 Tudi za feritin sem izvedel šele leta 2001, ko sem že tri dni po avstrijskem ironmanu spet intervalno treniral, z željo, da na naslednjem ironmanu v Švici dosežem in potrdim zapravljeno normo za svetovno prvenstvo. A me je pet dni po ironmanu, med plavanjem v blejskem jezeru »zadelo« – bruhanje, pa zrušitev imunskega sistema, izgubil sem ravnotežje, nekaj mesecev pa me je motila tudi srčna aritmija. Takrat so mi številni govorili: »Pretiraval si, telo takšnega tempa ne zdrži, okvaril si si tudi srce...«
Bilo me je res strah, saj nisem mogel niti hoditi, kaj šele plavati ali voziti kolo. A ker sem se v ta šport »zaljubil na prvi pogled,« nisem takoj vrgel puške v koruzo, ampak sem stanje telesa opravičeval z nespametnim ravnanjem. Precej sem treniral, nisem dodajal suplementov, telesu pa nisem »privoščil počitka« niti po ironmanu. In zahvala, da sem še danes »zraven« gre predvsem moji ženi Heleni, ki me je vozila okrog vseh mogočih zdravnikov, ki so ugotavljali zgolj posledico, o vzrokih niso želeli govoriti. Naslednji je Dr. Šebeštjen s takratne klinike na Viču, ki mi je po srčnih preiskavah rekel, da imam srce, »kot traktorsko mašino,« naj športne dejavnosti ne opustim, ampak s pomočjo vaj izgradim vzporedni ravnotežni sistem. Tako sem ure in ure aerobno pretereniral na sobne kolesu, iz rok v roke pa si podajal žogico, ki bi, če ne bi bila privezana na roko, miljonkrat padla na tla.
Takrat enkrat me je Miro Kregar seznanil tudi z dr. Kozjek Rotovnikovo, ki mi je svetovala, naj za božjo voljo jemljem tudi suplemente, če že treniram ironman triatlon, dr Hutchinson iz Nebraske pa mi je, na moj opis težav sporočil, da se mišični sistem športnika po ironmanu obnavlja vsaj trideset dni, krvožilni pa štiri mesece??? In da anaerobni trening prvi teden po ironmanu vsekakor ni priporočljiv, kar je meni telo nazorno dalo vedeti. Takrat sem imel v krvi pet enot feritina.
Danes vam lahko na podlagi izkušenj iz ironman tekmovanj svetujem:
· Multivitaminsko tableto vsak dan v sezoni,
· Mineralno tableto, vsak drugi dan v sezoni
· Magnezij, 200 mg, pogosto pred tekmovanji,
· BCAA (aminokisline) 5g, po hujših treningih,
· Glutamin 5g, dvakrat na teden, za povečanje odpornosti,
· Železo, v obliki tonika, nujno s C-vitaminom, ki pomaga k njegovi vezavi.
Priporočljive so predvsem večje količine vitaminov C in B kompleksa, saj obnavljajo energijo v telesu. Za zaščito rdečih krvničk pa k svoji prehrani dnevno dodajte nekaj oreškov, rezino ali dve lososa ter antioksidante, vitamine E in C, beta karoten in selen, ki odstranjujejo proste radikale iz telesa (zaradi onesnaženega zraka, cigaret, alkohola).
Pa na zdravje…
Matic Romšak
|
