MATIC ROMŠAK ŽE V UVODU SEZONE DO VSTOPNICE ZA NASTOP NA SVETOVNEM PRVENSTVU V POLOVIČNEM IRONMANU V LAS VEGASU

Matic Romšak, se je v začetku tedna vrnil s španskega otoka Mallorca. Da ni le uspešen maneger podjetja PC Komenda, temveč tudi uspešen triatlonec in športnik je ponovno dokazal s svojim nastopom na polovičnem ironmanu na Mallorci. Matic je izmed 206 tekmovalcev v svoji starostni kategoriji zasedel odlično 3. mesto, kar je bilo dovolj za vstopnico za nastop na svetovnem prvenstvu Ironman 70.3 serije, ki se letos seli iz Floride v Las Vegas. Do nastopa na SP v Las Vegasu so vodila le prva štiri mesta v kategoriji, ostalih dvesto tekmovalcev pa bo moralo svojo priložnost iskati drugje. Po njegovem prihodu domov sem izkoristil priložnost in ga povprašal o treningu, tekmi, Mallorci, načrtih za prihodnost.

1. Matic vem, da si zadnje čase imel nekaj zdravstvenih težav, kako so sploh potekale priprave na tekmovanje na Mallorci in koliko časa ti vzamejo treningi?
Zaradi težav s stegensko mišico, ki se vlečejo sem letos zelo malo tekel, pa tudi količina kolesarskega in plavalnega treninga ni napovedovala najboljšega rezultata na tekmi najvišjega ranga. Res pa je, da sem kolesarske in plavalne treninge delal zelo intenzivno in da sem pri plavanju napredoval. Tedenska količina treninga pa se je zaradi številnih delovnih obveznosti letos zmanjšala na približno 12-14 ur, kar za resno pripravo na ironmana nikakor ni dovolj, za polovičko pač.

2. Kakšni so bili pogoji za tekmovanje na Mallorci, kako poteka takšno tekmovanje?
Pogoji so bili zame, ki ne maram vetra, ampak imam rad vročino – idealni. Moja skupina, v kateri naj je bilo prijavljenih kar 234, je v zalivu Port di Alcudia (poleg Palme glavno turistično središče) štartala zadnja, tako da smo že na plavanju lovili počasnejše tekmovalce iz predhodnih skupin. V oceanu sem prav užival in menda prvič v karieri slaba dva kilometra odplaval pod 30-imi minutami. Meni osebno je štart v valovih bolj všeč, saj se tako tekmovalci izognemo stresnemu »pretepanju« v vodi, ki je ob enotnem štartu 2000 tekmovalcv, skoraj obvezno.

3. Mallorca velja za kolesarski raj, kakšne so se ti zdele ceste in kolesarska trasa na tekmovanju?
Izredno sem bil presenečen, ko sva s Heleno prve dni, med raziskovanjem otoka, gledala ogromno število kolesarjev, ki jim je Mallorco očitno res kolesarski raj. Še en razlog več za to trditev so izredno obzirno vozniki, prijazno podnebje in sorazmerno dobro ohranjene ceste.
Sama tekmovalna proga je izredno zanimiva, saj je prvih 20 kilometrov ravninskih, v naslednjih 10-ih smo se povzpeli za slabih 600 višinskih metrov in se v naslednjih 10-ih prav toliko spustili, zadnjih 50 pa je, več ali manj, ravnina, na kateri smo do izraza prišli dobri kronometristi. Proga ni najhitrejša, saj se spušča v serpentinah, ki jemljejo hitrost, vseeno pa smo najboljši dosegali povprečne hitrosti okrog 35km/h, profesionalci seveda še višje.

4. Kakšne so tvoji načrti za sezono 2011?
V juliju bom povsem razbremenjen tekmoval še v polovičnem ironmanu v belgijskm Antwerpnu, avgusta na enaki razdalji v Podersdorfu, že v začetku septembra pa me čaka pot na svetovno prvenstvo, kamor sem se uvrstil že tretje leto zapored, tokrat celo z uvrstitvijo na zmagovalne stopničke. Seveda pa je moja prva prioriteta saniranje poškodbe, v katero upam in verjamem.

5. Si kdaj razmišljal, da bi se glede na tvoje bogate izkušnje v triatlonu kdaj preizkusil tudi kot trener?
Za resno trenerstvo nimam časa, niti ustrezne izobrazbe, svoje izkušnje pa že delim mlajšim tekmovalcem in začetnikom na ironmanski poti , ki so m pripravljeni poslušati, ha, ha… Sicer pa vas je v Kamniku toliko dobrih trenerjev, da verjetno z lahkoto obvladujete četico perspektivnih triatloncev. In za to vse pohvale.

6. Koliko IRONMANOV in polovičnih IRONMANOV si v svoji karieri že odtekmoval, na katero tekmovanje imaš najlepše spomine.
Do letos imam končanih 17 ironmanov in 13 tekem na polovični razdalji, moja želja pa je, da bi nekoč pri ironmanih prišel do številke 20. Če pa ne, pa prav tako v redu. V triatlonu sem izsanjal svoje športne želje in vsaka nova dokončana triatlonska tekma je zame posebno darilo.

7. Kolikokrat si do sedaj že nastopil na SP IRONMAN in IRONMAN 70.3?
Na IRONMAN SP sem se uvrstil šestkrat, zaradi omejenih finančnih zmožnosti (saj stroške tekmovanja tekmovalci krijemo sami) pa na Havajih nastopil trikrat, na SP v 70.3 IRONMANU pa bom letos prav tako nastopil tretjič. In če sem prištejem še SP v dolgem duatlonu in dve deseti mesti na svetovnih prvenstvih, sem s svojo kariero zelo zadovoljen.

8. Si na katerem od tekmovanj še posebej želiš nastopiti?
Ja, še enkrat si želim doživeti Havaje, saj so otočje in prijazni ljudje v meni pustili posebne spomine. Ko sva bila s Heleno leta 2003 tam prvič in so mi v hotelu, kjer sva bivala, malček za šlo in malček zares, ponudil službo športnega animatorja, sem za trenutek celo pomislil da bi bilo lepo ostati, če bi takšno ponudbo dobila desetletje in več prej. Res je bilo samo za trenutek, saj sta naju doma čakala najina »havajca.«

9. Potovanja in nastopi na tekmovanjih so polni dogodivščin, ti kateri od pripetljajev, ki ni vezan ravno na tekmovanje ostal še posebej v spominu?
Priprava na ironman tekmo je navadno cel projekt in še posebno dobro se spominjam ironmana ob Nežiderskem jezeru, ki se je meni povsem podrl, tudi zaradi lastnih napak. To je bila edina tekma, kjer sva oba s Kregarjem del proge preplavala v prsnem stilu, saj se prosto, zaradi orjaških valov praktično ni dalo. V menjalnem prostoru se mi je nato zataknila zadrga pri plavalni obleki, tako da so me na koncu slekli organizatorji in to tako, da so raztrgali zadrgo. Menjava s plavanja na tek je tako namesto treh minut trajala kar osem. Ves ta čas smo čofotali po travniku, ki ga je že prejšnji dan zalila voda.Jezen in premočen sem oobul kolesarske čevlje in zajahal kolo, vendar čevljev kar nisem mogel vpeti v pedala. Pogled na blokeje (spodnji del čevlja, ki ga vpenjamo) pa me je dokončno »sezul,« saj sem bil obut v kolesarske čevlje za navadno dirkalno in ne kronometrsko kolo (imam dvoje enakih čevljev, z različnimi blokeji).Vseeno nisem odstopil, ampak odkolesaril 90 kilometrov zgolj s položenimi nogami na pedala, se v tistih dveh urah in pol nekajkrat pošteno udaril, a le prišel do druge menjave, se preobul v superge in odtekel še mali maraton. Danes vem, da napake delamo pogosto in skoraj vsi, da pa se iz njih tudi veliko naučimo.,

10. Bi rad še posebej kaj dodal, povedal, se komu zahvalil?
Najprej družini, ki nekako podpira mojo športno pot in pa seveda sponzorjem, ki mi omogočajo da se še lahko merim z najboljšim svetovnim triatleti.