Zadnjo soboto so najboljši svetovni triatleti nastopili na petem svetovnem prvenstvu v polovičnem ironmanu, zadnjič na Floridi, saj se prvenstvo prihodnje leto seli v Las Vegas.

Skoraj 100.000 tekmovalcev se je letos za kvalifikacijsko normo borilo na več kot 40-ih tekmah, po vsem svetu. Med urščenimi 1800 tekmovalci so bili tudi trije Slovenci in sicer Branko Mlinar (M65), Matic Romšak (M45) in Klemen Rojnik (M30). Tekmovalci so morali plavati 1900 metrov v Atlantskem oceanu, kolesariti 90 kilometrov in teči mali maraton, po okolici Clearwatra.

Tekma se je začela in končala v prekrasnem vremenu, na obali v bližini hotela Sheraton, ki je gostil tudi številne tekmovalne prireditve. V vremenskih pogojih, ki so bili podobni lanskim, le z več vetra, je ponovno slavil nepremagljivi Nemec Michael Raelert, s časom 3:41:19, pri ženskah pa je presenetljivo prvo zmago slavila Angležinja Jodie Swallow, s časom 4:06:28.

Slovenci so se odrezali dobro in sicer je najbolje nastopil Kamničan Matic Romšak, ki je s časom 4:19:49 izboljšal lanski rezultat in osvojil 14. mesto v svoji kategoriji. Klemen Rojnik je bil v svoji 45., s časom 4:27:46, Branko Mlinar pa peti, s časom 5:24:05.

Rezultati slovenskih tekmovalcev:

1.Romsak, Matija 37/19/13 M45-49; 32:27-02:11:08-01:29:19-4:19:49

2.Rojnik, Klemen 32/77/45 M30-34; 30:24-02:23:28-01:28:21-4:27:46

3.Mlinar, Branko 10/9/5 M65-69 40:33-02:45:19-01:50:24-5:24:05

Matic Romšak je o tekmi povedal: »Veter pred štartom ni obetal najboljših pogojev, kar se je kaj hitro izkazalo že v oceanu, saj so nas valovi zalivali ves čas, ob obratu na polovici pa nam je pričelo v oči sijati še sonce, zaradi katerega je bila otežena orientacija. Kakšna sekunda gre zagotovo tudi na račun izposojene plavalne obleke, ki mi ni bila najbolj prav, saj je pri moji, dan pred tekmo, razneslo zadrgo.

Kolesarjenje na Floridi mi ni najbolj všeč, saj je veliko vožnje v zavetrju, ki je sodniki skoraj ne kaznujejo. Zato sem nekje na 25. milji pobegnil iz skupine in pričel samostojno loviti tekmovalce pred seboj, vendar prav v trenutku, ko se je veter obrnil v prsa. Samostojna vožnja je bila obsojena na neuspeh, saj je nekaj sto metrov za menoj vozila skupina desetih kolesarjev, ki sem jo počakal, potem pa nam je štirim tekmovalcem končno uspel pobeg in do cilja smo vozili res odlično.

Moj garmin je na koncu pokazal povprečno hitrost, le nekaj pod 42km/h. In kaj reči o teku? Proga je zaradi kar štirih prehodov čez mostove vse prej kot lahka, sploh ker je na nas sijalo vroče sonce. A presenetljivo nisem imel nobenih težav, nekaj kilometrov sem odtekel celo v tempu pod 4,00 za kilometer in na progi prav užival. Rad bi omenil še sotekmovalca, Branka, ki je presenetil s petim mestom, Klemen pa je le teden dni prej zelo uspešno nastopil na maratonu v New Yorku in še ne popolno regeneriran končal svoje prvo svetovno prvenstvo.

Komentarjev (1)

Napiši komentar
Ime
E-pošta
Komentar:
Koda:*