70,3 Ironman Wiesbaden odskočna deska za Svetovno prvenstvo

Wiesbaden, glavno mesto zvezne države Hessen je zadnjo nedeljo že četrtič gostilo 70,3 Ironman Nemčije. Tekma je štela za evropsko prvenstvo in kot kvalifikacije za Ford Ironman Svetovno prvenstvo 70,3 na Floridi. Med več kot 3200 športniki iz 54 držav sta bila tudi dva Slovenca, Iztok Fister v kategoriji M25 in Matic Romšak v M45.

Ironman 70,3 Nemčija je leta 2007 postala 23. tekma svetovne serije in je, kot vsaka, sestavljena iz 1,2 milje plavanja, 56 milj kolesarjenja in 13,1 milje teka, torej skupno 70,3 kilometrov tekme.

Mesto Wiesbaden, ki se nahaja ob reki Ren, v bližini Frankfurta, ponuja odlične pogoje za največje triatlonske tekme. Tekmovalci so plavali v "pristanišču Schierstein", ki je slepi rokav reke Ren, kolesarili po lepih, a hribovitih pokrajinah »Rheingau in Taunus,« tekli pa v štirih krogih, gori in dol, iz centra mesta, skozi parke in naravne vrtove do »Kurhausa,« ki je zgodovinski mejnik mesta Wiesbaden.

Vreme letos tekmovalcem res ni bilo naklonjeno, saj je že zjutraj začelo močno deževati, dež pa je potem ponehal le med plavanjem. Na kolesarskem delu se je dež še okrepil, dvakrat prešel v točo, na Taunusu pa se je spustila megla in temperatura padla na 10 stopinj, tako da so bili pogoji že kar strašljivi. Nekaj tekmovalcev se je zato že pred samim štartom odločilo za odstop saj so kolesa umikali iz menjalnega prostora, večina pa se je seveda pojavila na štartu, ki je tudi letos potekal v valovih.

Oba, Romšak in Fister sta štartala v prvem valu, med elite tekmovalci, saj so organizatorji omogočili štart najboljšim iz starostnih kategorij skupaj s profesionalci, tako da so imeli boljše pogoje, predvsem na teku, saj je bilo takrat na progi le nekaj sto tekačev, v drugem delu tekme pa tudi več, kot 2000.

Med dekleti je Yvonne van Vlerken iz Nizozemske, po bakterijski okužbi na začetku sezone, spet v polni formi kar je dokazala z zmago, na drugem mestu je končala Američanka Desiree Ficker, ostala mesta med deseterico pa so zasedle evropske tekmovalke, med katerimi nima nobena niti še 25 let, kar pomeni, da se za prihodnost evropskega triatlona na srednjih razdaljah ni bati.

V dirki moških pa je prvak iz leta 2009 Sebastian Kienle moral priznati premoč letos nepremagljivega Michaela Raelerta, tudi lanskega 70,3 svetovnega prvaka. Letos je zmagal že na treh 70,3 tekmah in sicer v Oceansidu, Wildflowerju in v švicarskem Rapersswilu. Med vso ostalo elito, ki so jo sestavljali Maik Twelsiek, Filip Ospaly, Britanec Philip Graves in veterani Thomas Hellriegel, Mathias Hecht, Lothar Leder in Bjorn Anderson je prav slednji zasedel tretjo stopničko.

Izjava Matica: »Tekma je bila res stresna, predvsem zaradi kolesarjenja, na katerem so nas spremljali najslabši vremenski pogoji, kot si jih lahko želiš. Pri temperaturah okrog 10 stopinj sem se na kolesu tresel kot pes in že pred štartom obljubil sam sebi, da ne bom tvegal preveč. Tako sem spuste res vozil previdno (največja hitrost 77km/h), na ravninah pa sem prav gotovo nekaj minut izgubil proti najboljšim zaradi tekmovanja z dirkalnim in ne kronometrskim kolesom. Moja prva disciplina, plavanje, je bila tokrat več kot solidna, saj sem iz vode prišel na visokem 27.mestu, na kolesu pridobil naslednjih deset mest, z lahkoto pa sem odtekel tudi mali maraton in tekmo brez brez ene same »krizice« tudi končal. V zadnjih metrih sem odšprintal še dva sotekmovalca, deseto uvrščenega pa žal nisem imel »v računalniku.«
Odlično je tekmoval tudi Iztok Fister iz Muske Sobote, saj se je v svoji kategoriji M25 uvrstil okrog 15.mesta, predvsem na račun odličnega kolesarjenja, ki mu je prinesel rezultat pod pet ur in mlademu tekmovalcu prav privoščim Florido.
Zahala pa velja tudi spremljevalni ekipi, ženi Heleni, ki je skrbela za dobro počutje in prijateljema Viktoriji in Tomažu, ki je bil naš glavni šofer, na skoraj 900 kilometrov dolgi poti.

Med več kot tristo uvrščenimi v kategoriji je Matic zasedel 11. mesto, ki mu je prineslo četrto od osmih kalifikacijskih vozovnic za 70,3 SP na Floridi.