|
V ST.POELTNU RAZOČARAN, V CELOVCU ZADOVOLJEN
Nobene prave volje ni bilo v meni, da bi izpolnil obljubo in zapisal svoje vtise s prve letošnje tekme svetovne serije, polovičnega ironmana v St. Poeltnu, konec maja. Zelo solidna pripravljenost kar so pokazali tudi zadnji testi je dajala upe na dober rezultat, čeprav sem vedel, da se mesec dni izpuščenih treningov, zaradi operacije, mora nekje poznati. In se je res.
Moja starostna skupina je štartala prav zadnja in ker so se mi v vodi rosila očala se mi ni niti sanjalo da sem iz vode prišel šele po dobrih 33-ih minutah, s 55. rezultatom v svoji skupini. Ker nas je na kolesarjenju ujel dež sem spuste očitno odvozil precej previdno in napredoval zgolj na 33.mesto. Povprečna hitrost, skoraj 36km/h se mi je zdela v redu in čeprav nisem pretirano trpel, si tega nisem gnal k srcu. Nisem pa se zavedal da so pred menoj še hitrejši, da Miro kolesari dobrih 10 minut pred menoj in da z vsakim kilometrom izgubljam možnost za dober rezultat. Menjavo na tek sem opravil solidno in tudi odtekel sem z užitkom, mali marton s časom 1.30,27 kar pa je pomenilo napredovanje le na 25.mesto. Seveda v cilju tega nisem vedel in nisem zvedel še nadaljnji dve uri, saj so me, takoj po prihodu v cilj, odpeljali na doping kontrolo, kjer pa sem trpel skoraj bolj, kot na tekmi. Dobri dve uri sem se nalival s skoraj tremi litri vode, da sem napolnil ubogo stekleničko z urinom. Na tem mestu velja tudi kritika organizatorjem, saj niso poskrbeli niti za najskromnejšo regeneracijo po tekmi, pač pa so nas "izbrance" vse premočene,dehidrirane, utrujene in lačne pustili v nekakšni učilnici, da na je prevzela ena in edina medicinska ekipa, ki je opravljala testiranje. Zadnji šok pa me je doletel, ko sva se zunaj končno srečala z bratrancem Matejem Škorjancem in mi je prenesel Helenino sporočilo od doma, da sem z rezultaom 4.45,30 končal kot 25. Katastrofa. Čeprav bi s tem rezultatom še vedno lahko vzel "slot" za svetovno prvenstvo na Floridi, je v meni le toliko samokritike, da bom šel avgusta v nemški Wiesbaden po boljši rezultat. Odlično pa so tekmovali člani našega kluba TK Trisport Miro Kregar, Andraž Vehovar in Tomaž Planko, pa tudi prijatelj Andrej Bučar, ki se je na tekmo pripeljal iz Frankfurta in prvič imel možnost ujeti "slot" za svetovno prvenstvo. Ni ga vzel in morda je meni celo bolj žal, kot njemu, saj se takšna priložnost ne ponudi pogosto.
Na popravni izpit sem odšel zadnjo nedeljo v avstrijski Celovec, kjer je bila ena zadnjih generalk pred IRONMANOM AVSTRIJE, ki bo 4. julija in na katerega vas, kot gledalce, prijazno vabim. Na tekmi bomo nastopili Kamničani Miro, Andraž in jaz, v Celovcu na "olimpiku" pa je nastopil tudi Tomaž. Spet smo štartali v dveh valovih in spet sva bila z Mirotom v zadnjem. Sem pa tokrat nastopil z nekim prikritim besom in kljub ne nejboljšem plavanju na kolesu in na teku pridobil toliko mest, da sem končal takoj za stopničkami, na 4.mestu. Sploh s tekom sem zelo zadovoljen, saj sem desetko odtekel v štiridesetih minutah in tako končal tekmo kot drugouvrščeni slovenski tekmovalec. Rezultate si poglejte TUKAJ.
Pa še napoved za ironmana. Ta tekma letos ni moj glavni cilj, saj ciljam na uvrstitev na svetovno prvenstvo v polovičnem ironmanu. Razloga sta dva in sicer je prvi finančne narave, drugi pa je povezan z načinomin količino treninga, ki je letos usmerjena v nastope na olimpijski distanci in predvsem na polovičnih ironmanih, ki me letos čakajo še štirje; avgusta v Wiesbadnu in Podersdorfu, septembra na Bledu in oktobra (upam) na Floridi.
Matic
|
