|
Podersdorf – Avstrijsko državno prvenstvo v triatlonu na ironman razdalji
Že 21.triatlon na ironman razdalji bo letos v Podersdorf pri Nežiderskem jezeru privabil več kot 400 triatletov, ki se bodo 30.8.2008 pomerili na celotnem in polovičnem ironmanu. Prekrasno okolje in zanimiva trasa vsako leto privabi na tekmo tudi nekaj Slovencev in sicer so bili za letošnjo tekmo do 1.8. prijavljeni še Janez Aljančič – TK Trisport, Matjaž Bajec – TK Ljubljana, Damjan Kranjc – Celje, Miran Oblak – TK 3sport in Matej Paradiž – ŠD Sokol.
 Ko je bila orbea še cela...
Cilji:
Glede na to, da bom sam letos že tretjič nastopil na tem tekmovanju in da progo že dobro poznam, sem si postavil optimistične cilje, od katerih ne odstopam, za razliko od nekaterih slovenskih športnikov (tudi na najvišjih ravneh tekmovanja), ki že v napovedih iščejo opravičila za morebitne slabe rezultate v poškodbah, pa v slabi dnevni formi ipd. V skupni uvrstitvi se želim uvrstiti med najboljših 12, v kategoriji od 40-44 let pa grem na zmago, za kar bo verjetno potrebno doseči čas okrog 9.15', kar mi je v dosedanjih tekmah sicer uspelo le enkrat (9.06' je po meni znanih informacijah tudi najboljši slovenski rezultat za vse kategorije preko 35 let).
Napoved časov:
- Plavanje 3,8km – 1.02'
- Menjava plavanje/kolo – 3'
- Kolesarjenje 180km – 4.50'
- Menjava kolo/tek – 2'
- Tek – 3.20'
- Skupaj: 9.17'
Opis proge:
Plavanje poteka v plitvem Nežiderskem jezeru, na stičišču madžarske in avstrijske meje. Jezero je ogromno, saj v dolžino meri 36 kilometrov, široko pa je v povprečju 10 kilometrov. Največja globina jezera je 4.5 metra, povprečna globina pa manj kot dva metra, tako da je plavalni del, ki poteka v dveh krogih, zelo zanimivo in nenavadno. Prav na vsaki točki plavalne proge se z nogami lahko dotakneš tal, predahneš, si popraviš očala in morda celo narediš dva ali tri korake po blatnem dnu. Sam sem kar hitro ugotovil, da se tovrstni postanki časovno ne izplačajo, saj je zaradi spolzke podlage odriv iz mulja skoraj nemogoč. Je pa vseeno zelo zanimivo za gledalce, ki opazujejo tekmovalce, ki se sredi jezera dvigujejo iz vode, kot naši biblijski predniki. Ob koncu drugega kroga se globina hitro zmanjša, a sotekmovalcem vseeno priporočam da plavajo čim bližje obali, saj je s hojo proti menjalnemu prostoru, nesmiselno trošiti moči v nožnih mišicah, ki jo bomo še kako potrebovali na kolesarskem delu proge.
Do menjalnega prostora bomo tekli približno 200 metrov, kolesarili pa v štirih krogih na relaciji Podersdorf – Apetlon – Illmitz. Višinska razlika v enem krogu je skoraj zanemarljiva, čeprav gre proga v zadnjih 15. kilometrih ves čas malček navzgor in če bomo imeli še veter v prsa (kot leta 2007), potem povprečna hitrost z 38km/h hitro pade na zgolj 32km/h ali še manj. Hujših ovinkov na progi ni, prav tako nevarnih spustov ali strmih vzponov, je pa potrebno paziti na luknje v asfaltu, ki so dokaj pogost, skozi nacionalni park, v smeri proti mestu Apetlon. Če ste dobri kolesarji, lahko na tej progi dosežete tudi čase izpod 5 ur ali povprečno hitrost 35km/h in več. Moj najboljši čas, iz leta 2006 je 4.41' in sicer sem na kolesarskem delu za zmagovalcem Alexom Fruhwirthom (profesionalni triatlet in večkratni AUT državni prvak) zaostal le šest minut. Želim opozoriti na okrepčevalne postaje, saj sta na krog le dve (če me spomin ne vara), lahko pa se boste okrepčali z bananami, geli, kolo, izotoničnimi napitki in vodo.
 Karta proge I.
Tudi tekaška proga je med najlepšimi, na katerih sem kdaj tekel. Iz menjalnega prostora, ki je tudi štartno ciljni prostor bomo tekli, mimo športnega parka in avtokampa, mimo vinogradov in vinotočev, ob jezeru, do obrata na 5,25km in sicer štirikrat. Prvi kilometri potekajo skozi špalir navijačev, po asfaltirani cesti, ki po dobrih dveh kilometrih izgubi asfaltno podlogo, se rahlo vzpne (cca. 25m na krog) in nadaljujemo po ravnem, po makadamu, do obrata. V posameznem krogu je osem okrepčevalnih postaj in sicer vam toplo priporočam da ne izpustite nobene, sploh če bo vreme toplo, 25 stopinj celzija in več, saj boste senco na progi težko iskali, še težje našli. Pa še nasvet. Nikar na teku ne začnite prehitro, proga vas bo potegnila, na koncu boste izgoreli. Čas okrog 55 minut na krog je prav spodoben in zagotavlja maratonski čas okrog 3.40' in končni čas pod 10 ur, kar pa ni mačji kašelj.
 Karta proge II.
Priprave na tekmo:
Potekajo več ali manj nemoteno, »baše« me le čas, saj zaradi številnih obveznosti spet manjkajo dolgi treningi. Teden, v katerem uspem prekolesariti 250 kilometrov, jih preteči 45 in odplavati 5 je že kar uspešen. Ritem priprav je malce zmotil le padec čez krmilo in nedeljska, zelo nenavadna poškodba kolesa. Med treningom sem pri hitrost 45km/h zapeljal v udarno jamo, jo po prvem udarcu, želel preskočiti, a le še enkrat udaril ob rob cestišča. Pri tem sem skrivil obe kolesi, še huje pa je, da je počil karbonski okvir moje kronometrske Orbee. Z uvoznikom Primožem Štrancarjem sva se sicer danes že dogovorila o naročilu novega okvirja, a do tekme je le še dobra dva tedna, jaz pa brez kolesa.
Zadnjo soboto pa smo tekmovali v Borovljah, kjer se nas je na triatlonu nenavadnih razdalj (0,350-24-6,1) zbralo skoraj štiristo tekmovalcev. V odlični konkurenci sta med deseterico uspela priti Uroš Seme – 1.06,54 in Matjaž Kovač – 1.07,52, odlično pa je nastopilo še nekaj Slovencev in sicer Gregor Torkar – 1.10,50, Matic Romšak – 1.11,12, Matic Švab – 1.12.50, Aleš Seme – 1.14,31, takoj za petdeseterico pa sta se uvrstila še Rok Bajič in Janez Aljančič – 1.14,34.
Več o tekmi v Podersdorfu pa prve dni septembra na www.ironman-slovenia.com.
Še nekaj utrinkov iz lanskoletnega Podersdorfa:
 12 ur pred tekmo
 3 ure prej
 90 minut prej
 še 30 minut
 gremoooo
 po eni uri
|
