|
 St. Poelten 2008
Po štirih ironmanih (3,8km plavanja, 180km kolesarjenja, 42km teka) na Lanzarotih, treh na Havajih dveh v Frankurtu in Podersdorfu, enem v Zurichu, Celovcu in svetovnem prvenstvu v dolgem duatlonu (10km teka, 150km kolesarjenja in 30 km teka) v Zofingenu, sem končno »zbral korajžo« za svojo prvo polovičko. Pa šalo na stran, po lanskih treh ironmanih, med katerimi sta bila tudi kanarski in havajski, me je »uščipnil išias, tako da so mi bolečine v vratu in križu onemogočile lepo število ur treninga. A ker je je zadnji test le nakazal dobro formo, saj smo se na teku trojk, z ekipo GARMIN Ironman (Pirc, Kregar, Romšak) uvrstili na četrto mesto, le 30 sekund za zmagovalno ekipo, sem se odločil za nastop v St. Poltnu.
 Janez in Matic
Tekma veselja in razočaranja je za nami. Prvo presenečenje naju je s kolegom Janezem Aljančičem doletelo že ob prihodu, saj so prvotnih 75 »slotov« za SP zmanjšali na 50. Kljub temu sem izračunal da bi se v konkurenci več kot dvesto prijavljenih v svoji kategoriji lahko uvrstil med najboljših deset, kar bi zadostovalo za osvojitev ene od vozovnic za SP. Še posebej zato ker je lani za uvrstitev, v moji kategoriji, zadostoval čas 4.55', moj načrtovani čas pa je vključeval 32' za plavanje, 2.30' za kolesarjenje in 1.30' za tek ter še 5' za menjave. Skupaj torej 4.37' za 2km plavanja, 90km kolesa in 21km teka.
Plavanje:
V St. Polten smo se v močno deževnem vremenu pripeljali že v sredo zvečer, kjer sta nas jezeri jezeri »Viehofner See« in »Ratzersdorfer See pričakali v prav nič prijaznem vzdušju, z vodo, ogreto le na dobrih 16 stopinj. Tudi petek, ko je bila na sporedu tekma IRONKIDS, na kateri so v svojih kategorijah pomembne vloge igrali tudi Kamničani Tinkara Capuder, Drejc Kregar, Katarina Humar, Tomaž Planko in drugi, je bilo podobno, sobota pa se je prebudila v čudovitem sončnem vremenu.
 Iron Kids
Ob lanskem prvencu tekme v St. Poltnu se je prvič na ironman tekmovanju zgodilo, da so tekmovalci plavali v dveh jezerih in enako je bilo tudi letos. Po preplavanih 1000 metrih smo tekli preko mostu, čez reko Traisen, v drugo jezero in tam odplavali še 900 metrov. Plavanje je potekalo v šestih valovih in sicer se je vsakih deset minut na progo pognalo 250 do 300 tekmovalcev, ki so se enakomerno razdelili po jezerih. Moja skupina je štartala v petem valu, sam sem plaval povsem ob robu skupine in se tako izognil pretepanju v vodi, ubral pa tudi daljšo pot kar se je ob koncu izkazalo za usodno napako. Dobrih 33’ minut mirnega plavanja in skoraj 4’ za menjavo je bilo odločno preveč.
Kolesarjenje:
90 kilometrsko kolesarsko progo smo prevozili v enem krogu in sicer prvih 20 kilometrov po avtocesti, v smeri proti Kremsu, potem je proga tekla skoraj 30 kilometrov ob reki Donavi, do doline Wachau, zaključni del kroga pa nas je pognal v več kot 10 kilometrov dolg klanec in potem še 30 kilometrov do cilja. Kolesarska proga je bila v času tekme zaprta za ves promet, tudi avtocesta.
 Kolo
Ker iz vode ponovno nisem prišel med prvimi nisem imel pravega občutka, kako hitro je moje kolesarjenje. Meni se je zdelo hitro, saj sem prvi del prevozil s povprečno hitrostjo več kot 38km/h, v drugem delu pa je zaradi klancev hitrost padla na dobrih 35km/h, a ker me ni prehitel prav noben kolesar iz moje kategorije, pred menoj pa je bil le še tek, sem bil prepričan v uspeh.
Tek:
Tekaška proga je bila po mojem okusu, krasna okolica, bližnja reka, malo makadama, veliko asfalta in le sem ter tja kakšen klanček. Temu primeren je bil tudi moj tempo, saj sem le prva dva kilometra pretekel v tempu 4.20', zaradi dveh izletov v grmovje, na malo potrebo, vsi ostali kilometri pa so bili precej hitrejši, dva tudi v tempu pod 4min. na kilometer. Čas malega maratona je bil 1.28' in v cilj sem prišel neverjetno svež, čeprav s hudimi bolečinami v stegenski mišici. Končni čas 4.41 me sicer ni navdušil, a glede na to, da so se lani v moji kategoriji na SP uvrščali tudi s časi precej preko 4.50', sem verjel da bo dovolj. Pa ni bilo, 13.mesto med skoraj 200 triatleti je pomenilo da sem uvrstitev na SP zgrešil za dve minuti. Tudi podatek, da sem bil med osmimi Slovenci v kategoriji nad 40 let daleč najhitrejši je bil kaj slaba tolažba.
 Tek
Sicer pa na svetovnih prvenstvih tako sodelujem le ob neparnih letih, 2003, 05, 07 in četrtič bom 2009. To obljubim sebi.
Rezultati:
| Sk.uv. |
Ime in priimek |
Uv. v kat. |
Skupen čas
|
| 139 |
Romšak Matic |
13 |
4:41:30 |
| 209 |
Kok Drago |
24 |
4:50:46 |
| 254 |
Gantar Gregor |
38 |
4:56:14 |
| 262 |
Krasovec Beno |
41 |
4:56:48 |
| 357 |
Peljhan Matej |
55 |
5:05:35 |
| 384 |
Majcen Marjan |
59 |
5:08:23 |
| 491 |
Vrhovnik-Straka Tone |
75 |
5:18:10 |
| 929 |
Rutar Artur |
147 |
6:05:33 |
| 1102 |
Bakija Andrej |
175 |
6:51:57 |
Med prvimi tridesetimi je bilo 26 profesionalnih triatletov in sicer je po fantastičnem teku zmagal Italijan Massimo Cigana, pred Švedom Bjornom Anderssonom in Michaelom Gohnerjem iz Nemčije. Najboljši Slovenec je bil Peter Harnold, na 30.mestu, v svojih kategorijah sta zmagala še Damjan Kromar in Nataša Nakrst, drugi mesti pa osvojila Anton Škrlep in Branko Mlinar. Kar nekaj Slovencev je tudi med potniki za svetovno prvenstvo, poleg nekaterih, zgoraj naštetih, še Mitja Mori. Vse čestitke! Rezultati Slovencev v nadaljevanju…
| Sk. uv. |
Ime in priimek |
Uv. v kat. |
Skupen čas
|
| 30 |
Harnold Peter |
1 |
4:13:06 |
| 38 |
Kromar Damijan |
1 |
4:17:38 |
| 46 |
Šilc France |
8 |
4:21:34 |
| 56 |
Benčina Matej |
11 |
4:24:40 |
| 72 |
Mori Mitja |
11 |
4:29:32 |
| 121 |
Glaser Bruno |
12 |
4:39:03 |
| 139 |
Romšak Matic |
13 |
4:41:30 |
| 148 |
Paradi Matej |
30 |
4:42:14 |
| 163 |
Cicic-Ocvirk Dejan |
33 |
4:45:10 |
| 170 |
Primožič Lojze |
20 |
4:46:14 |
| 175 |
Suhadolnik Aleš |
36 |
4:46:34 |
| 209 |
Kok Drago |
24 |
4:50:46 |
| 254 |
Gantar Gregor |
38 |
4:56:14 |
| 262 |
Krasovec Beno |
41 |
4:56:48 |
| 270 |
Železnikar Janko |
12 |
4:57:20 |
| 276 |
Kralj Alen |
62 |
4:58:03 |
| 318 |
Nakrst Nataša |
1 |
5:01:45 |
| 331 |
Mandelj Žiga |
28 |
5:02:32 |
| 357 |
Peljhan Matej |
55 |
5:05:35 |
| 358 |
Oblak Miran |
52 |
5:05:45 |
| 364 |
Aljančič Janez |
68 |
5:06:43 |
| 374 |
Gornik Robert |
54 |
5:07:18 |
| 384 |
Majcen Marjan |
59 |
5:08:23 |
| 477 |
Škrlep Anton |
2 |
5:17:01 |
| 487 |
Venturini Peter |
82 |
5:18:01 |
| 491 |
Vrhovnik-Straka Tone |
75 |
5:18:10 |
| 506 |
Medved Matej |
107 |
5:19:34 |
| 515 |
Bajcar Anja |
4 |
5:19:57 |
| 575 |
Švab Matic |
90 |
5:25:22 |
| 576 |
Seme Aleš |
91 |
5:25:22 |
| 581 |
Krnic Edo |
122 |
5:25:53 |
| 591 |
Podlogar Elvis |
125 |
5:26:42 |
| 603 |
Vovk Karmen |
6 |
5:27:55 |
| 616 |
Kocen Jernej |
93 |
5:29:04 |
| 649 |
Mlinar Branko |
2 |
5:32:51 |
| 678 |
Jenko Aleš |
124 |
5:36:00 |
| 700 |
Komac Boštjan |
131 |
5:37:41 |
| 800 |
Lemajič Iztok |
152 |
5:48:50 |
| 845 |
Lemajič Gorazd |
68 |
5:55:04 |
| 863 |
Baumgarten Rok |
72 |
5:56:41 |
| 911 |
Bordon Rok |
172 |
6:02:29 |
| 929 |
Rutar Artur |
147 |
6:05:33 |
| 971 |
Krušič Ana-Maria |
7 |
6:13:27 |
| 1007 |
Osolnik Boris |
96 |
6:21:28 |
| 1102 |
Bakija Andrej |
175 |
6:51:57 |
| 1124 |
Sicherl Alesa |
30 |
7:06:50 |
| DISQ |
Antončič Mateja |
DISQ |
6:03:38 |
| DNF |
Benkovič Maja |
DNF |
6:06:15 |
| DNF |
Torkar Gregor |
DNF |
3:21:29 |
Ob povratku smo obiskali še Dunaj, mesto, ki leži na obeh bregovih reke Donave, le 50 kilometrov od slovaške prestolnice Bratislave. Mesto, ki danes, z okolico, šteje skoraj 2 miljona prebivalcev je bilo ustanovljeno 500 let pr.n.št. V srednjem veku je bilo sedež habsburške dinastije, sedež svetega rimskega cesarstva in kasneje še sedež avstro-ogrskega cesarstva. Danes je Dunaj politična in kulturna prestolnica Avstrije, ki pa poleg čudenja in občudovanja vzbuja tudi posmeh in obžalovanje. Prekrasna arhitektura Hofburške palače, mestne hiše, Štefanove cerkve in drugih stavb se izmenjuje s plastičnimi reklamnimi šotori avstrijskih finančnih inštitucij in stojnicami plastičnega kiča.
 Šotor
Hofburg je kraljeva palača in kraj, kjer so Habsburžani prebivali 600 let, do leta 1918. Danes imajo tu sedež avstrijski predsednik in razni muzeji, povezani s prekrasnimi parkovnimi površinami, pa tudi reklamni šotori skoraj vseh avstrijskih bank in zavarovalnic.
Katedrala svetega Štefana je ena glavnih znamenitosti Dunaja. Zgrajena je bila v 12. stoletju, v gotskem slogu in ima veličasten, 137 metrov visok zvonik, ki so ga gradili 75 let. Cerkev, ki jo popularno imenujejo tudi »Stephansdom,« v enem delu prenavljajo.
 ...
Ob odhodu iz mesta smo se ustavili še v »Astoria hotelu,« kamor prijazno vabijo »v preteklost odeti« animatorji in kjer smo kupili znamenito saher torto, po tako zasoljeni ceni, da se nam je skoraj stožilo po domači orehovi potici.
 ...
O velikanih klasične glasbe, ki so v različnih obdobjih ustvarjali na Dunaju, kot so Mozart, Haydn, Beethoven, Schubert in Strauss, pa ob drugi priložnosti.
Matic Romšak |