Dobrodošli na Maticev spletni dnevnik, kjer so se dnevno objavili vtisi in dogodki iz SP Hawaii 2007. Pa tudi kašna fotka se je našla. Lahko se tudi odzovete s kašno besedo ali dvema v komentarjih na posamezen prispevek. Uživajte!
Konec
Avtor Matic Romšak
Thursday, 18 October 2007
KONEC. Izteklo se je 12 čudovitih dni na Havajih. Srečen sem, ker sem letos lahko tretjič tekmoval na svetovnem prvenstvu v IRONMANU, česar si, zaradi okvarjenega meniskusa, nisem nikoli predstavljal niti v sanjah. A medicina dela čudeže. Človeska volja tudi, in to kar nas je letos zmoglo sedem Slovencev, zmore še marsikdo. In verjemite mi, splača se. Nikakor ne v finančnem smislu, saj projekt SP zahteva ogromno, pač pa te Havaji in tekma sama napolnijo z energijo, z nekim notranjim zadovoljstvom in srečo da si med tistimi, ki zmorejo, ki lahko...
Danes smo, še malce trdi v nogah, obiskali kompleks hotela Hilton, kjer smo si ogledali predstavo z delfini, se popeljali s hotelskim vlakom in ladjico, po kanalih, ki tečejo skozi hotelski kompleks. Zvečer si bomo ogledali še havajski "Luau show," s katerega vam reportažo pošljem v naslednjh dneh, danes pa dajmo besede na stran, oglejte si raje fotografije.
Fotke: Hilton z okolico, ustvarjen sredi črnih vulkanskih kamenin.
Pa je za nami. Ironman za svetovno prvenstvo. Solze, sreča, strah, razburjenje, nervoza, sreča, vsa ta razpoloženja so švigala skozi naša telesa zadnje dni. In sedaj konec. Zase lahko rečem, da sem bil po dirki čisto izpraznjen, tako telesno, kot duševno. Prihod v cilj je bil nekako samoumeven, norega veselja ni bilo od nikoder. Morda tudi zato, ker sem v drugi polovici maratona ugotovil, da me bo napaka pozabljenih solnih tablet (pozabil sem jih na kolesu) drago stala. Tempo teka je v drugi polovici maratona padal iz kilometra v kilometer, jaz pa sem se jezil sam nase. Po prihodu v cilj, kljub temu z mojim najboljšim havajskim rezultatom, pa spet znana slabost in bruhanje, ki so ju tokrat spremljali še mravljinci po celem telesu (pomanjkanje natrija in elektrolitov najbrž). A prijazno medicinsko osebje me je z infuzijo hitro postavilo pokonci. Danes spet cvetijo rožice.
Če bi na Havajih napetost, ki je v tekmovalcih in zraku preusmerili v elektro vode, sem prepričan, da bi prišlo do električnega mrka. Dobrih dvajset ur pred tekmo namreč vse brni, iz mišic tekmovalcev napetost kar sika in vsi že komaj čakamo, da se jutri zjutraj, ob sončnem vzhodu, poženemo iz vode, na 227 km dolgo tekmo.
Havajsko popoldne, tako značilno za zadnje dni. Sonce in vročina od zgodnjih jutranjih ur, popoldne pa oblaki, zmerna temperatura in obilica vlage v zraku. Popoldne nas čaka še "Pasta party", na kateri bomo svoje zelodčke pričeli polniti z oblico ogljikovih hidratov in tekočine, da bomo sobotno jutro pričakali hidrirani in polni glikogenskih zalog. A vseeno bo nakopičena energija zadostovala le za dobri dve uri, kar pomeni, da bo potrebno že na kolesu vsako uro zaužiti med 400 in 500 kcal OH in beljakovin, na teku malček manj, in moliti, da bi vsa ta energija res prišla v mišice, ne pa nazaj skozi usta v bliznji grm. A k sreči je grmovja po Havajih bolj malo.
včerajšnje popoldne je bilo res nekaj posebnega, ko se nas je priblizno tisoč tekmovalcev in spremljevalcev zlilo po Alii drive, skozi mesto Kailua Kona. Težko pričakovana PARADA NARODOV je spet navdušila stotine gledalcev ob cesti, med tekmovalci pa ponovno privlekla na dan malce zatrta in skrita čustva, ki nas prevevajo pred sobotnjo dirko. Zadnje ure kar prehitro bežijo v pripravljanju opreme, obiskovanju športnih trgovin in zadnjem preizkušanju raznih odsekov, na vseh treh progah. Zaenkrat prevroče ni (do 28 stopinj), vlaga tudi ne ubija (85%), veter je zmeren (do 35 milj/uro), sonce pa se popoldan rado skrije za kakšno urico ali dve. Če bo takšno vreme vztrajalo do tekme, bodo pogoji kar v redu, predvsem pa za vse enaki.
danes se je tudi na Velikem otoku začelo pravo poletje, saj je bilo ves dan jasno, sonce je pripekalo, tako da smo se več ali manj zadrževali v senci. Zdravstvene težave naših fantov so preteklost, vsi (naj osvežim: Miki, Jani, Uroš, Tomaž, Franci) se odlično počutimo in komaj ze čakamo pisano Parado narodov, ki se bo pričela čez dobro uro (pišem namreč v torek, okrog 16.ure).
Havajski dnevnik 
