V PODERSDORFU SE JE VREME ZAROTILO PROTI TEKMOVALCEM

Za menoj je tudi štirinajsta tekma na ironman razdalji, zagotovo ena od težjih v moji tekmovalni karieri. Tekmovalni pogoji so bili daleč od idealnih. Celotna tekma sicer poteka v panonski ravnini, ki pa se v močnem vetru zdi, kot najbolj zaguljen klanec. Veter ni popuščal niti na teku, plavanje pa je bilo sploh na meji regularnosti. Valovi so nas zalivali z vseh strani, tako da se označevalne boje skoraj niso videle. Moje občutke gotovo dele vsi sotekmovalci, saj so bili pogoji za vse enaki. Po tekmi mi je, tokrat drugouvrščeni Alex Fruhwirth dejal, da je bilo letošnji ironman svetovne serije v Celovcu precej lažje dokončati. O tem govore tudi njegovi rezultati.

stopničke

St. Poelten 2008

Po štirih ironmanih (3,8km plavanja, 180km kolesarjenja, 42km teka) na Lanzarotih, treh na Havajih dveh v Frankurtu in Podersdorfu, enem v Zurichu, Celovcu in svetovnem prvenstvu v dolgem duatlonu (10km teka, 150km kolesarjenja in 30 km teka) v Zofingenu, sem končno »zbral korajžo« za svojo prvo polovičko. Pa šalo na stran, po lanskih treh ironmanih, med katerimi sta bila tudi kanarski in havajski, me je »uščipnil išias, tako da so mi bolečine v vratu in križu onemogočile lepo število ur treninga. A ker je je zadnji test le nakazal dobro formo, saj smo se na teku trojk, z ekipo GARMIN Ironman (Pirc, Kregar, Romšak) uvrstili na četrto mesto, le 30 sekund za zmagovalno ekipo, sem se odločil za nastop v St. Poltnu.

Janez in Matic

Tekma veselja in razočaranja je za nami. Prvo presenečenje naju je s kolegom Janezem Aljančičem doletelo že ob prihodu, saj so prvotnih 75 »slotov« za SP zmanjšali na 50. Kljub temu sem izračunal da bi se v konkurenci več kot dvesto prijavljenih v svoji kategoriji lahko uvrstil med najboljših deset, kar bi zadostovalo za osvojitev ene od vozovnic za SP. Še posebej zato ker je lani za uvrstitev, v moji kategoriji, zadostoval čas 4.55', moj načrtovani čas pa je vključeval 32' za plavanje, 2.30' za kolesarjenje in 1.30' za tek ter še 5' za menjave. Skupaj torej 4.37' za 2km plavanja, 90km kolesa in 21km teka.

Pred tekmo…
Vsak od treh končanih ironmanov na kanarskih otokih me je naučil nekaj novega; da se improviziranje ne izplača, da je plavanje bolje pričeti nekje v sredini, da je na začetku maratonskega teka potrebno biti relativno spočit in da moraš za izpolnitev kvalifikacijske norme za svetovno prvenstvo imeti tudi nekaj sreče.
Kljub številnim izkušnjam, dobri pripravljenosti in počutju pa zadnji dnevi pred tekmo niso minevali v pretirano optimističnem vzdušju. Veter je pihal kot nor in lažji tekmovalci smo se na zadnjih treningih, po precej ovinkastih in slabo asfaltiranih cestah, borili predvsem s sunki vetra, ki so nas rušili v obcestne kanale. In takrat sem razmišljal samo - kako preživeti na spustih, kjer po neravnem asfaltu kolo »leti« 70 in več kilometrov na uro, v bok pa te zadevajo sunki vetra.
Tudi konkurenca je bila letos huda kot še nikoli, saj se nas je v moji kategoriji, za zgolj devet mest, potegovalo kar 224 tekmovalcev. Zato sem zastavljene cilje rahlo »revidiral« in si kot prvi cilj postavil rezultat, ki ne bo slabši od 10.45'. O odstopu na svojem enajstem ironmanu nisem razmišljal.