Ža večkrat sem zapisal, da je triatlon bazični šport, ki združuje tri osnovne športe, katerim je človeško telo maksimalno prilagojeno. In zagotovo drži tudi druga teza, da pri triatlonu zaradi premega premikanja, naše okončine ne trpijo toliko, kot pri športih kjer zvijamo in v vse smeri sučemo kolena, komolce in druge dele telesa, ki so »narejeni za gibanje naprej in nazaj.« Pa pustimo fizionomijo telesa strokovnjakom. To kar želim reči je, da se ukvarjamo z relativno zdravim športom, v katerem so poškodbe redke, (op. seveda, če se z njim začnemo ukvarjati nepoškodovani) njegova raznolikost in pestrost (beri: narave) pa na nas vplivata tako, da v tem športu… ostajamo.
Po letu, v katerem je glavno vlogo »igrala« poškodovana stegenska mišica, je bila moja največja želja – zdravo telo, ki bi omogočalo treninge in tekmovanja brez bolečin. V letu 2011 žal ni bilo tako, kljub temu pa mi je uspelo osvojiti tretje mesto na tekmi svetovne serije v polovičnem ironmanu in v isti disciplini tudi zmagati na odprtem avstrijskem državnem prvenstvu.